Glej zunaj snega gre ...

Se 3 dni in bom doma...:))) Komaj cakam, da vas vidim!

Drugace sem pa pozabila omeniti, da nam tukaj ze dva dni snezi ... ampak nic resnega, se noce prijet, je pa vseeno kar mrzlo ... brrr

Predzadnja postaja - Ithaca in Univerza CORNELL

Zapustila Vermont in posteljo na tleh ter s studenti Cornell Univerze prisla v mesto Ithaca v drzavi New York, kjer se tudi nahaja ta zelo priznana univerza (predvsem iz ekonomskega podorcja;). Zivim v mini hotelu, imam svojo sobo in kopalnico;)) Viiiiiii!!! Res luksuz v primerjavi z Vermontom. Danes je celo prisla cistilka na moja vrata potrkat, ce lahko pospravi sobo. hihi. Super!

V Ithaci bom ostala do cetrtka, ko grem s studenti tudi debatirat v zapor za mladoletnike. Sam Nelson, trener ekipe iz Cornella, v zaporu vodi debatni program in tako spodbuja kulturo dialoga med mladoletnimi, ki so sicer zakrvili tudi hujse zlocine, s programom pa imajo se vedno moznost priti na pravo pot. Komaj cakam tega izleta, ker zna biti zelo zanimivo.

Se oglasim se kaj;)

Tukaj je link mesta, v katerem sem:
http://maps.google.com/maps?q=ithaca&oe=utf-8&rls=org.mozilla:sl:official&client=firefox-a&um=1&ie=UTF-8&split=0&gl=us&ei=3iLaSfOXE4zulQf_sNDgDA&sa=X&oi=geocode_result&ct=title&resnum=1

Upam, da bo deloval;)

Vse lepo!

Neverjetno ...

Ne boste verjeli, ampak danes sta se mi zgodili dve neverjetni stvari. Kot prvo, dan sem preživela v mestu, kjer sem šla malo po trgovinah ter brala ob obali in bilo je SONČNO vreme... viii! Zelo spodbudno, glede na to, da je vceraj deževalo cel dan;)) Kor drugo, pred kratkim pridem nazaj domu in vse je pospravljeno. Tla v hodniku pomita, čevlji zloženi, pomita posoda, čista kuhinja... sploh nisem mogla verjet. Če nisem kakšnih petkrat omenila, da ne morem verjet;)) Čudež! No, res pa je, da danes pridejo začasno k nam prespat še štirje.

No, spodaj najdete nekaj slik iz NY, kjer sem imela turo po kampusu in turo po NY. Fant, ki je na obeh slikah isti, je bil moj gostitelj. Debater iz St.Johns.
Druge slike so pa iz Burlingtona od danes. Res je bilo lepo...

Vse lepo in komaj čakam vaše maile ;)

Vermont - prvi vtisi

Preživela prvi dan v Burlingtonu... še sreča. Ko se ti nekdo opravičuje za nesnago celo pot do domovanja, lahko pričakuješ, da ne bo ravno lep pogled na moj dom prihodnjih 5 dni... ko dejansko prideš v hišo, ugotoviš, da ni tako kot si si predstavljal. Stvari so lahko ŠE hujše od naše domišljije. Pridem v hodnik vse smrdi, kot da bi bila v kakšni res stari hiši, tla umazana, vse v prahu, kuhinja vsa zasvinjana, pomivalnik polen posode, ki ni videla vode že kakšen mesec. Potem pa dnevna soba, kjer spim jaz... polno praha, umazan tepih (na koncu ga je posesala, vii!!) in na razpolago tri oblike ležišča. En kavč, poln las, kjer večinoma sedijo, druga malce manjši kavč (sicer soliden, a prekratek) in nato ležišče na tleh. Zberem slednje, ker razmislim, da bom tako najmanj v napoto, tako nobeden ne bo sedel na mojmu pojštru in še sama si lahko malce uredim. Sledi brisanje praha in pospravljanje ter nato odhod nazaj v mesto.
Dobra stran vsega. Zastonj je;) Čeprav se mi je vmes zaluštalo že kakšnega hostla (pa verjamte, da sem vidla že ogromno prenočišč). Bomo preživeli, sama sem si uredila po svoje, večino časa pa bom tak zunaj. Punca, ki me gosti, pa je tudi zelo prijazna, tako da je to še druga dobra stran, hehe;)

Nič, toliko iz Vermonta. Jutri bom šla malce okgrog po mestu, v petek pa turnir. Sicer bom sodnica, ampak imajo tukaj malce strožji način izbire in ocenjavnja sodnikov, tako da držte pesti;))

Vse lepo.

Življenje v Queens-u;)

Ponovno se oglasam iz Queensa, kjer sem gostja St.johns Univerze. Imam se super. Koncno polezavam do 9ih zjutraj;) Danes sem tudi poslušala dva predavanja, prvi je bil o filozofiji eksistencializma, kjer nam je duhovnik predaval o filozofiji Sartra in njegovem pogledu na boga. Je bilo kar zanimivo poslusat takšno predavanje s strani duhovnika, ki je razlagal v smilsu: "v to sicer ne verjamem, ampak takšen je bil pogled Sartra, Kanta ...".

Drugo predavanje mi je bilo malce bolj blizu, in sicer Plato ter njegovo delo Republika. Imeli smo zelo zanimivega profesorja, ki je tako padel v razlago, da je razbil malo okence na vratih, ker je zelel dokazat, da nam je sicer steklo vidno, niso nam pa vidne molekule in atomi, ki ga sestavljajo.

Po predavanjih sem šla na Manhattan na generalni konzulat Slovenije, kjer so imeli en moj kovček pridno v varstvu. malce sem se pogovarjala še z dvema gospema, ki delata tam, potem sem se pa z velikim kovckom odpravila nazaj v Queens. Imam nov nacrt. En kovcek bom pustila pri debaterjih tu in se bom nato vrnila ponj moj zadnji dan (tudi letalsice iz katerega odletim proti Parizu je nedalec stran od Queensa;) Sem dobro premislila, a ne? ;)

Pogresam malce ambasado, predvsem pa ljudi tam. Smo se imeli kar fino. Danes verjamem, da bodo oni še posebej uživali, saj imajo koncert Vlada Kreslina. Kreslin stanuje v tem trenutku v istem stanovanju, kjer sem jaz prezivela dva meseca... aaaa... kaj cmo. Zivljenje gre naprej.

Pogresam vas!
:D

Prispela v NYC in v Queens. Sem danes ze imela en mini ogled St.Johns Univerze in udelezila sem se še enega predavanja, kar je bilo super. V ponedeljek imam pa cel dan predavanja. Viii!

Dobila sem v dar tudi super knjigo o argumentacji;)))

To je to. Sedaj grem malo spat, ker sem zelo utrujena, se pa slisimo se kaj kasneje.

Nekaj izven konteksta. Polona, are you still with me? ;)

Pa še par kratkih misli, o katerih sem razmišljala včeraj ...
Pravi občutek bivanja na ambasadi dobis, ko greš popoldne tect in nekdo gleda ravno ambasado, ti pa odpres stranska vrata (z luštno elektronsko kartico), ga pogledaš in začneš tečt. ;) Zdaj vem, kako se je ambasador počutil. Mogoče je bivši ambasador zato toliko tekel, hehe.

Enkraten občutek je tudi brati prvo knjigo od Baracka Obame (My father´s dream) na klopci ob Lincolnovem spomeniku, kraju, ki so ga prehodili mnogi ameriški predsedniki, kraju, kjer je imel svoje govore Martin Luther King, kraju kjer se je zgodilo že ogromno demonstracij. Tam začutiš Washington v vsej svoji veličini. In moram dodati, da sedaj bolj razumem Američane in njihove sanje, da je vse mogoče. Amerika ponuje ogromno priložnosti, za nekatere manj, za druge bolj dostopne. Vsak ima pravico do iskanja sreče/dobrobita, slednje je zapisano tudi v sami deklaraciji o neodvisnosti. Vedno se mi je zdelo zanimivo, da so slednje še posebej izpostavili (»We hold these truths to be self-evident, that all men are created equal, that they are endowed by their Creator with certain unalienable Rights, that among these are Life, Liberty and the pursuit of Happiness.”)

Novosti, novosti ... slovo

Dober večer vsem skupaj!

Nekaj časa je že minilo od mojega prejšnjega javljanja na blog, tako da sedaj to napako popravljam. Vmes se je zgodilo kar nekaj zanimivih stvari. Šla sem v San Francisco obiskat mojo dolgoletno prijateljico Jeanne (glej spodnje slike, če vidiš kakšno Kitajko, je to ona;), ki sicer prihaja iz New Yorka, sedaj pa že kakšno leto dela in živi v SF. V San Francisco sva šle sicer skupaj s cimro i sosednjega stanovanja, le da je ona na žalost spala v hostlu, jaz pa pri Jeanne. Po dolgem letu (8ur) in časovni razliki, sem šla vseeno v petek zvečer ven, nato tudi v soboto in nedeljo, hehe;) Spoznavala sem San Francisco, Jeanne-ne prijatelje in njihov način življenja. moram reči, da mi je mesto kar všeč, saj je tako domače, nizke in barvite hiše, ogromno lokalov, kafičev, lepi parki itn. Bilo je res sproščujoče in sem kar malce žalostna šla na letalo za Wahsington, D.C.

Druga novost je, da imam novo cimro, ki je, tako kot jaz, praktikantka na ambasadi. Je absolventka FDV smer mednarodni odnosi (ja, priznam, ona ima več opravka z diplomacijo, kot jaz;) ter bo tu ostala do junija. Sedaj si deliva stanovanje in moram reči, da je kar fajn imeti cimro. Čeprav me pa slednje opominja na dejstvo, da bom kmalu mogla oditi. Ker nekaterih drug teden (ko odhajam iz Washingtona) ne bo na ambasadi, sva z Andrejo že kar danes naredili tako malo poslovilno druženje. Bilo je super! Hrane in pijače je bilo dovolj, pa tudi fajn smo se imeli, kar je pa itak najbolj pomembno;) Drug teden pa proti New Yorku z dvema velikima kovčkoma. Uf… pa na debatna tekmovanja/srečanja. Sprva na univerzo St.Johns , nato z letalom do Vermonta, nato s kombijem in ostalimi debaterji na Cornel univerzo (zelo priznana univerza, predvsem iz področja ekonomije;) in nato nazaj v New York. Za vse, ki še ne veste, v petek, 10.4., bom ob 23:00 odletela iz New Yorka (JFK) … I believe I can fly… I believe I can touch the sky, hihi. V Slovenijo pridem komaj ob 23:00 zvečer naslednjega dne, ker v Parizu čakam 8 ur!!! Je ne parle pa Français!

Zdi se mi, da je bilo še nekaj novega pa se ne morem sedaj spomniti. Čakajte… hmm… ja, novo je tudi, da imam tri nove (rabljene) knjige;) Viiii! Ampak to ni to, kar sem imela v mislih… hja, pa naslednjič!

Poročilo 1.tedna v marcu;)

ja, ne bo tako resno, kot se sliši v naslovu. Tu pa tam, malce o tem, kaj sem ta teden pocela. Kot prvo, bil je super teden, tako v sluzbi, kot v "zasebnem" zivljenju. V sluzbi sem sla na zanimivo poročilo o situaciji na Bližnjem vzhodu, ki ga predstavil kar sam senator John Kerry (p.s.: Se je s komolcem butnil ob mene pri izhodu, hehe, vauuuuu;).
Ta teden smo preko sluzbe imeli tudi dva vecja dogodka, kjer smo promovirali naso prelepo dezelico. eden je bil vecer poezije majhnih narodov, kjer je nasa namestnica ambasadorja zelo zelo lepo prebrala pesem Daneta Zajca (več o njem na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Dane_Zajc) Veliki črni bik. Sama sem pomagala pri "prodajanju" Slovenije, kar pa ni bilo teko, saj so skoraj vsi slišali za našo deželo, potrebno je bilo le še poudariti naše lepote, pravtako pa sem vsakemu v roke stisnila naš zemljevid. Saj veste, vse se začne in konča z zemljevidom;) Drug delovni večer je bil v petek, in sicer smo sodelovali na zelo velikem dogodku francoske ambasade, vsem znani Frakofoniji;) Ogromno držav in ogromno hrane in pijače. Mljask ...

Še nekaj o skrivnostnem zasebnem, hihi. Imeli smo "movie night" (filmski večer) v moji in Andrejini organizaciji ter danes tudi čudovit izlet v Annapolis. Resnično sem se počutila, kot da je poletje, glede na to, da smo se sprehajali v zalivu, jedli sladoled, nosili kratke rokave ... a kje je še poletje. Pred njim še izpiti in diploma, upajmo;)

To je to. Hvala za vašo pozornost. Prosila bi le andraza, ce lahko pusti komentar, da vem, da bere, hihi. Ti, ti, ti ... ;)

Uzivajte! Lep teden vsem!


p.s.: Tista otozna slika pred Washingtonskim spomenikom je obraz Edite, ki pogresa domace. Da ne boste mislili, da ste mi kadarkoli v času mojega bivanja tu ušli iz spomina :P

Un pesimista ve una calamidad en toda oportunidad, un optimista ve una oportunidad en toda calamidad :)

Nov dan je pred mano in ker sem ga začela s pesmijo »Vem, da danes bo srečen dan« od Tomaža Domicelja, bom poskrbela, da takšen tudi bo, hehe. Vse je v glavi, kajne;)

Pa še štirje fajni citati za poslastico;)
Prva dva citata sta od bivšega (in slavnega) premiera Velike Britanije med drugo svetovno vojno in kasneje v letih 1951 do 1955, ki je med drugim za svoje pisateljsko ustvarjanje leta 1953 prejel tudi Nobelovo nagrado (ste vedeli? Jaz ne.). Govorim o Winstonu Churchillu.
Druga dva citata pa sta od Billa Vaughana, ameriškega kolumnista in pisatelja rojenega leta 1915. Uživajte!

Winston Churchill
A pessimist sees the difficulty in every opportunity; an optimist sees the opportunity in every difficulty.
(Pesimist vidi težave ob vsaki priložnosti, optimist pa vidi priložnost v vsaki težavi.)

Courage is what it takes to stand up and speak; courage is also what it takes to sit down and listen.
(Potreben je pogum, da vstanete in govorite, prav tako je potreben pogum, da včasih le obsedite in poslušate.)

Bill Vaughan
An optimist stays up until midnight to see the new year in. A pessimist stays up to make sure the old year leaves.
(Optimist ostane pokonci do polnoči, da pozdravi Novo leto. Pesimist ostane pokonci, da se prepriča o odhodu preteklega leta.)

A citizen of America will cross the ocean to fight for democracy, but won't cross the street to vote in a national election."
(Ameriški državljan, ki z lahkoto prepluje ocean v boju za demokracijo, bo le s težavo prečkal cesto do volišča in volil na državnih volitvah.)

Slike - New York, New York

Zgolj dva kratka opomnika k spodnjim slikam. Slike so iz mojega obiska New Yorka v casu od 20. do 22. 2. in 27. 2. do 1. 3. 2008. Na slikah lahko vidite mojo sodelavko iz MZZ-ja Andrejo, ki živi v sosednjem stanovanju, njenega prijatelja na obisku Iztoka, mojega prijatelja iz NY Terrella, debaterje na debatnem turnirju Baruch kolidza, znane osebnosti iz muzeja Madame Tussauds + naključne mimoidoče, hehe;)

New York ...

Ker sem si spet cel čas v New Yorku prepevala pesem od Franka Sinatra New York, New York, moram enostavno tudi tu objaviti besedilo. Pojte z mano! ;) Priznam, malce sem priredila besedilo, hehe.

Start spreading the news, I was leaving on Friday
I was a part of it - new york, new york
These vagabond shoes, were longing to stray
Right through the very heart of it - new york, new york

I woke up in a city, that doesnt sleep
And found I was queen of the hill - top of the heap

These little town blues, are melting away
I made a brand new start of it - in old new york
I could make it there, so I ll make it anywhere
Its up to you - new york, new york

New york, new york
I woke up in a city, that never sleeps
And found Im a number one top of the list, king of the hill
A number one

These little town blues, are melting away
I made a brand new start of it - in old new york
And if I can make it there, Im gonna make it anywhere

It up to you - new york new york

Super je bilo! Ceprav sem tokrat večino časa preživela na Baruch kolidžu, sem se imela fajn. V New York sem prispela ob 21h zvečer in na poti proti hostlu že našla eno super trgovino s čevlji, kamor sem enostavno morala iti. Našla sem čevlje, ki so bili narejeni za mojo nogo ter s škatlo v vrečki šla najprej na metro št. 6, nato na S in nato še na 1, ki me je pripeljala dve ulici stran od hostla. Malce hitre hoje in sem že bila tam. Zjutraj sem se vstala ob 5:30 in se odpravila proti kolidžu na drugo stran mesta (vmes je bil še pol urni postanek na kavi;)

Turnir je bil zelo zanimiv, v soboto sem bila tam od 8h do 22h, v nedeljo pa od 8h do 13h. Spoznala sem ogromno ljudi, vsi so bili zelo dobri, tudi debate so bile solidne. Aja, sama sem bila sodnica in čeprav me je bilo sprva malce strah, kako bom kos nalogi, menim, da sem na koncu stvar kar dobro izpeljala. Debaterji so bili zadovoljni z mojim feedbackom in to je, kar mi je najbolj pomembno. Za samo izplejavo turnirja pa gre predvsem zahvala Tuni, ki je tako odlično izpeljal "last minute" tab.

Teme so bile slednje (če koga zanima + tudi sama potrebujem osvežitev spomina;)
This house would have the state auidt and publish the financial records of churces.
This house would lower the age of drinking alcohol to 18 (v ZDA je 21).
This house would create "truth commission" to trial Bush administration by the Department of Justice
This house would create a UN standing army
This house believes life was better before Facebook (hihi)

Dobra se mi je zdela izjava opozicijskega govorca na tretjo temo, ko je dejal: "koga hecamo, že to, da so "truth commission" v sami temi v narekovajih daje vedet, da ne bodo ravno prišle do recnice" ;)

Tema četrtfinala, kjer sem bila glavna sodnica (viiii!) pa je bila:
To this house Iran s nuclear weapon is preferable than US Izreali attack on Iran

Namenoma nisem omenila dobrega žura v nekem klubu do 4ih zjutraj, ker nočem vzbuditi vaše zavisti, hihi;)

Kmalu tudi objavim nekaj slik iz New Yorka.

To je to. Z novimi čevlji je bil moj odhod ob 16h iz New York-a srečnejši :D

Adijo februar! ;)

V Washington, D.C. (bom od sedaj naprej uporabljala kar kratico DC, kar mimogrede pomeni District of Columbia - če uporabljate samo Washington, pomeni da govorite o zvezni državi Washington na skrajnem severo-zahodu ZDA)... uf, kako dolg premor. Skratka, v DC sem prišla 28. januraja. Nekaj časa mi je trajalo, da sem se privadila na časovno razliko (beri: en teden sem vstajala zjutraj ob 3:00), ampak sedaj se počutim že kot doma. Stanujem in delam na slovenskem veleposlaništvu, v prostem času pa se igram turista.

Do sedaj sem si ogledala večino DC-ja, prejšni teden pa sem šla še v New York. New York je resnično zgodba zase. Čisto me je prevzel, tako da grem ta teden nazaj, vendar tokrat bolj delovno, saj grem sodit na debatni turnir Baruch kolidža v NY. Upam, da bo fajn, sigurno bo pa neka nova izkušnja, od katere lahko veliko odnesem.

Še to. Zanimivost. Metro sistem v DC-ju je dokaj velik, prog je ogromno, tudi sami vlaki so veliki in imajo več vagonov. In kaj se nam zgodi včeraj, ko se peljemo nazaj domov iz Pentagona. Postavimo se pri vhodnih vratih in se pogovarjamo, ko kar naenkrat čez točno tista vrata, kjer smo mi stali, v vagon vstopi Bajuk. Ja, prav ste slisšali, naš bivši premier in finančni minister. Bila sem tako presenečena, da sem nevljudno za trenutek strmela vanj. Potem pa v smeh, hihi. Razmišljala sem, da bi bilo v tistem trenutku zanimivo si reči v rokav (kot tajni agenti, ki imajo mikrofon v rokavu za povezavo z ostalimi): "Jože, imamo ga!"
hehe...

In še to. V drugem tednu sem imela čast spoznati že generalnega konzula iz Clevelanda g. Zvoneta Žigona in našo novinarko tukaj iz RTV SLO, Vlasto Jeseničnik, ter njenega moža Silvestra. Spodaj lahko vidite nekaj slik iz DC-ja.

Začetek ...

No, pa poskusimo. V ZDA sem sicer že en mesec, vendar ker je pred mano še dober mesec dela in potovanja po ZDA, sem se odločila da malce napišem, kako se imam, kaj počnem, pa tudi kakšno zanimivost, citat, izjavo bom delila z vami.

Prva dilema, ki sem jo imela, poleg vprašanja ali pisati blog ali ne, je bila v katerem jeziku ga pisati. In ker je blog namenjen v prvi vrsti obveščanju mojih domačih o svojem dogajanju, sem se odločila za slovenščino. Zakaj pa ne. Navsezadnje je to moj materni jezik, kajne;) Tell that to my diary, hihi.
Druga dilema je bila, kako pogosto pisati. Tukaj obstaja preprost odgovor. Ko bo čas in motivacija;)
Tretja dilema, kaj vse napisati. Hja, državnih skrivnosti vam ne bom izdajala (kot da imam vpogled vanje;), bom pa pisala iskreno in pošteno. Mimogrede, dve vrednosti, ki jih najbolje cenim (ali je to že preveč osebno?;)

Sedaj pa zares. Čakajte, da bo dovolj uradno začnem z novo objavo.