Preživela prvi dan v Burlingtonu... še sreča. Ko se ti nekdo opravičuje za nesnago celo pot do domovanja, lahko pričakuješ, da ne bo ravno lep pogled na moj dom prihodnjih 5 dni... ko dejansko prideš v hišo, ugotoviš, da ni tako kot si si predstavljal. Stvari so lahko ŠE hujše od naše domišljije. Pridem v hodnik vse smrdi, kot da bi bila v kakšni res stari hiši, tla umazana, vse v prahu, kuhinja vsa zasvinjana, pomivalnik polen posode, ki ni videla vode že kakšen mesec. Potem pa dnevna soba, kjer spim jaz... polno praha, umazan tepih (na koncu ga je posesala, vii!!) in na razpolago tri oblike ležišča. En kavč, poln las, kjer večinoma sedijo, druga malce manjši kavč (sicer soliden, a prekratek) in nato ležišče na tleh. Zberem slednje, ker razmislim, da bom tako najmanj v napoto, tako nobeden ne bo sedel na mojmu pojštru in še sama si lahko malce uredim. Sledi brisanje praha in pospravljanje ter nato odhod nazaj v mesto.
Dobra stran vsega. Zastonj je;) Čeprav se mi je vmes zaluštalo že kakšnega hostla (pa verjamte, da sem vidla že ogromno prenočišč). Bomo preživeli, sama sem si uredila po svoje, večino časa pa bom tak zunaj. Punca, ki me gosti, pa je tudi zelo prijazna, tako da je to še druga dobra stran, hehe;)
Nič, toliko iz Vermonta. Jutri bom šla malce okgrog po mestu, v petek pa turnir. Sicer bom sodnica, ampak imajo tukaj malce strožji način izbire in ocenjavnja sodnikov, tako da držte pesti;))
Vse lepo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar