Glej zunaj snega gre ...

Se 3 dni in bom doma...:))) Komaj cakam, da vas vidim!

Drugace sem pa pozabila omeniti, da nam tukaj ze dva dni snezi ... ampak nic resnega, se noce prijet, je pa vseeno kar mrzlo ... brrr

Predzadnja postaja - Ithaca in Univerza CORNELL

Zapustila Vermont in posteljo na tleh ter s studenti Cornell Univerze prisla v mesto Ithaca v drzavi New York, kjer se tudi nahaja ta zelo priznana univerza (predvsem iz ekonomskega podorcja;). Zivim v mini hotelu, imam svojo sobo in kopalnico;)) Viiiiiii!!! Res luksuz v primerjavi z Vermontom. Danes je celo prisla cistilka na moja vrata potrkat, ce lahko pospravi sobo. hihi. Super!

V Ithaci bom ostala do cetrtka, ko grem s studenti tudi debatirat v zapor za mladoletnike. Sam Nelson, trener ekipe iz Cornella, v zaporu vodi debatni program in tako spodbuja kulturo dialoga med mladoletnimi, ki so sicer zakrvili tudi hujse zlocine, s programom pa imajo se vedno moznost priti na pravo pot. Komaj cakam tega izleta, ker zna biti zelo zanimivo.

Se oglasim se kaj;)

Tukaj je link mesta, v katerem sem:
http://maps.google.com/maps?q=ithaca&oe=utf-8&rls=org.mozilla:sl:official&client=firefox-a&um=1&ie=UTF-8&split=0&gl=us&ei=3iLaSfOXE4zulQf_sNDgDA&sa=X&oi=geocode_result&ct=title&resnum=1

Upam, da bo deloval;)

Vse lepo!

Neverjetno ...

Ne boste verjeli, ampak danes sta se mi zgodili dve neverjetni stvari. Kot prvo, dan sem preživela v mestu, kjer sem šla malo po trgovinah ter brala ob obali in bilo je SONČNO vreme... viii! Zelo spodbudno, glede na to, da je vceraj deževalo cel dan;)) Kor drugo, pred kratkim pridem nazaj domu in vse je pospravljeno. Tla v hodniku pomita, čevlji zloženi, pomita posoda, čista kuhinja... sploh nisem mogla verjet. Če nisem kakšnih petkrat omenila, da ne morem verjet;)) Čudež! No, res pa je, da danes pridejo začasno k nam prespat še štirje.

No, spodaj najdete nekaj slik iz NY, kjer sem imela turo po kampusu in turo po NY. Fant, ki je na obeh slikah isti, je bil moj gostitelj. Debater iz St.Johns.
Druge slike so pa iz Burlingtona od danes. Res je bilo lepo...

Vse lepo in komaj čakam vaše maile ;)

Vermont - prvi vtisi

Preživela prvi dan v Burlingtonu... še sreča. Ko se ti nekdo opravičuje za nesnago celo pot do domovanja, lahko pričakuješ, da ne bo ravno lep pogled na moj dom prihodnjih 5 dni... ko dejansko prideš v hišo, ugotoviš, da ni tako kot si si predstavljal. Stvari so lahko ŠE hujše od naše domišljije. Pridem v hodnik vse smrdi, kot da bi bila v kakšni res stari hiši, tla umazana, vse v prahu, kuhinja vsa zasvinjana, pomivalnik polen posode, ki ni videla vode že kakšen mesec. Potem pa dnevna soba, kjer spim jaz... polno praha, umazan tepih (na koncu ga je posesala, vii!!) in na razpolago tri oblike ležišča. En kavč, poln las, kjer večinoma sedijo, druga malce manjši kavč (sicer soliden, a prekratek) in nato ležišče na tleh. Zberem slednje, ker razmislim, da bom tako najmanj v napoto, tako nobeden ne bo sedel na mojmu pojštru in še sama si lahko malce uredim. Sledi brisanje praha in pospravljanje ter nato odhod nazaj v mesto.
Dobra stran vsega. Zastonj je;) Čeprav se mi je vmes zaluštalo že kakšnega hostla (pa verjamte, da sem vidla že ogromno prenočišč). Bomo preživeli, sama sem si uredila po svoje, večino časa pa bom tak zunaj. Punca, ki me gosti, pa je tudi zelo prijazna, tako da je to še druga dobra stran, hehe;)

Nič, toliko iz Vermonta. Jutri bom šla malce okgrog po mestu, v petek pa turnir. Sicer bom sodnica, ampak imajo tukaj malce strožji način izbire in ocenjavnja sodnikov, tako da držte pesti;))

Vse lepo.

Življenje v Queens-u;)

Ponovno se oglasam iz Queensa, kjer sem gostja St.johns Univerze. Imam se super. Koncno polezavam do 9ih zjutraj;) Danes sem tudi poslušala dva predavanja, prvi je bil o filozofiji eksistencializma, kjer nam je duhovnik predaval o filozofiji Sartra in njegovem pogledu na boga. Je bilo kar zanimivo poslusat takšno predavanje s strani duhovnika, ki je razlagal v smilsu: "v to sicer ne verjamem, ampak takšen je bil pogled Sartra, Kanta ...".

Drugo predavanje mi je bilo malce bolj blizu, in sicer Plato ter njegovo delo Republika. Imeli smo zelo zanimivega profesorja, ki je tako padel v razlago, da je razbil malo okence na vratih, ker je zelel dokazat, da nam je sicer steklo vidno, niso nam pa vidne molekule in atomi, ki ga sestavljajo.

Po predavanjih sem šla na Manhattan na generalni konzulat Slovenije, kjer so imeli en moj kovček pridno v varstvu. malce sem se pogovarjala še z dvema gospema, ki delata tam, potem sem se pa z velikim kovckom odpravila nazaj v Queens. Imam nov nacrt. En kovcek bom pustila pri debaterjih tu in se bom nato vrnila ponj moj zadnji dan (tudi letalsice iz katerega odletim proti Parizu je nedalec stran od Queensa;) Sem dobro premislila, a ne? ;)

Pogresam malce ambasado, predvsem pa ljudi tam. Smo se imeli kar fino. Danes verjamem, da bodo oni še posebej uživali, saj imajo koncert Vlada Kreslina. Kreslin stanuje v tem trenutku v istem stanovanju, kjer sem jaz prezivela dva meseca... aaaa... kaj cmo. Zivljenje gre naprej.

Pogresam vas!
:D

Prispela v NYC in v Queens. Sem danes ze imela en mini ogled St.Johns Univerze in udelezila sem se še enega predavanja, kar je bilo super. V ponedeljek imam pa cel dan predavanja. Viii!

Dobila sem v dar tudi super knjigo o argumentacji;)))

To je to. Sedaj grem malo spat, ker sem zelo utrujena, se pa slisimo se kaj kasneje.

Nekaj izven konteksta. Polona, are you still with me? ;)

Pa še par kratkih misli, o katerih sem razmišljala včeraj ...
Pravi občutek bivanja na ambasadi dobis, ko greš popoldne tect in nekdo gleda ravno ambasado, ti pa odpres stranska vrata (z luštno elektronsko kartico), ga pogledaš in začneš tečt. ;) Zdaj vem, kako se je ambasador počutil. Mogoče je bivši ambasador zato toliko tekel, hehe.

Enkraten občutek je tudi brati prvo knjigo od Baracka Obame (My father´s dream) na klopci ob Lincolnovem spomeniku, kraju, ki so ga prehodili mnogi ameriški predsedniki, kraju, kjer je imel svoje govore Martin Luther King, kraju kjer se je zgodilo že ogromno demonstracij. Tam začutiš Washington v vsej svoji veličini. In moram dodati, da sedaj bolj razumem Američane in njihove sanje, da je vse mogoče. Amerika ponuje ogromno priložnosti, za nekatere manj, za druge bolj dostopne. Vsak ima pravico do iskanja sreče/dobrobita, slednje je zapisano tudi v sami deklaraciji o neodvisnosti. Vedno se mi je zdelo zanimivo, da so slednje še posebej izpostavili (»We hold these truths to be self-evident, that all men are created equal, that they are endowed by their Creator with certain unalienable Rights, that among these are Life, Liberty and the pursuit of Happiness.”)